Shinshin Toitsu Aikido

Shinshin Toitsu Aikido Slovenija

Imejmo univerzalni um, ki ima rad in ki varuje vse stvarstvo ter mu pomaga rasti in se razvijati.

Glavni cilj našega delovanja je poenotenje uma in telesa, da bi postali eno z Univerzumom.

Koichi Tohei

 

Shinshin Toitsu Aikido Slovenija deluje v okviru Inštituta 108 pod okriljem Ki Society iz Tokija pod vodstvom havajskega mojstra Christopherja Curtisa in je enota Ki-Aikido Dojo Bayern.

>>

 

Koichi Tohei se je rodil leta 1920 v četrti Shitaya, sedanji Taito v Tokiju. Diplomiral je na oddelku za ekonomijo na Univerzi v Keiju. Kot otrok je bil bolan in slaboten, kar je njegovega očeta ...

>>

 

Dnevnik z Japonske - v doju legendarnega Toheja

V mirnem podeželskem okolju območja Tochigi v zaledju Utsonomiye prihod v Ki no Sato. Postavil ga je legendarni mojster Koichi Tohei; danes zanj skrbi njegov sin, Shinichi Tohei. ...

>>

 

Galerija fotografij

>>

Dnevnik z Japonske - v doju legendarnega Toheja

30. avgust 2015.

V mirnem podeželskem okolju območja Tochigi v zaledju Utsonomiye prihod v Ki no Sato. Postavil ga je legendarni mojster Koichi Tohei; danes zanj skrbi njegov sin, Shinichi Tohei. To izobraževalno in administrativno središče organizacije Ki Society sestavlja več stavb, ki so razporejene po zelenem okolju. Vhodna avla, pisarne, kuhinja in jedilnica, spalni bloki, učilnice in telovadnice, svetišče ... in seveda velik, impresiven, v japonskem tradicionalnem slogu urejen vadbeni prostor - dojo. Prijazno osebje povabi na večerjo, droben kuhar pa izza pulta zvedavo poglejuje ali nam gre v slast; vsekakor, itadakimasu! Kljub pričakovanju prihoda drugih udeležencev našega vadbenega srečanja se večer umirja, prevlada zvok škržatov ... Na drugi strani okna na zelenici pred ribnikom pa stoji še ena mala koča. V njej drema, a vseeno skrbno posluša v vse smeri japonski shiba inu. Naj bi bil nevaren, a njegov prikupen pogled ne govori v prid tej oznaki. V pričakovanju jutrišnjega delovnega dneva - lahko noč!


31. avgust 2015.
Zgodaj se zdani. Kljub temu, da dež še vztraja s svojo uspavanko, nekateri dan že navsezgodaj začnemo z obiskom kopališča - onsen, ki h kopalniškim opravkom na tradicionalni japonski način skupaj z namakanjem v topli vodi vabi nedaleč stran od vhoda v glavni dojo. Čas zbeži in kmalu po zajtrku pričnemo s prvim treningom. Veder in nasmejan ga vodi sensei Shinichi Tohei in pri tem pri prehodih od ene do druge demonstracije in od ene do druge tehnike z ali brez orožja neutrudno ponavlja: Glavni smisel naše vadbe je, biti eno z univezumom. S tem zvesto sledi naukom svojega očeta Koichija Toheja, pri tem pa mu predano pomagajo starešine, mojstri, ki so bili v trdno oporo že njegovemu očetu. Nekateri izmed njih svojo dejavnost povezujejo še s kaligrafijo, pa zdravljenjem, ter tudi s podporo udejanjanja Ki principov med igralci baseballa, ki je na Japonskem še vedno najbolj priljubljen šport. Jutranji trening tako hitro mine, čeprav dejansko traja dve uri in pol. Sledi kosilo in potem še sprehod po okolici, tudi do štiri stoletja stare, v samurajskem slogu grajene hiše prednikov, ki pripada Tohejevi družini. Duh starih dni, kot da nikoli ne bi zares minile, saj vrline nekdajnih bojevnikov kljub vsemu danes še marsikje lahko najdemo žive in dejavne, če le malo pogledamo preko balasta načina življenja trenutnega časa. Kratek počitek da moči za popoldansko trening-srečanje; to traja dobre tri polne ure. Tema jutranjega treninga se interpretira na nove in nove načine, sproščenost vsake izvedbe tehnik pa pomaga, da utrujenost do živega ne pride prekmalu. Z večerjo in nekaj prostega časa se dan že preveša h koncu in škržati so zopet glavni.


1. september 2015.
Dan posvečen treningu. Od devete ure zjutraj do devete ure zvečer. Jutro sensei Tohei izkoristi za obravnavo pravilne povezave z uporabo lesenega meča, vadimo položaje in pravilno gibanje. Popoldne raziskujemo točko v spodnjem delu trebuha, kakšna je njena vloga pri pravilni drži in kako s pravilnim razumevanjem tega, kaj je Ki in kaj je Um, slednjega lahko zlahka prosto uporabimo. Večerni trening je namenjen dihanju in razumevanju informacij, ki nam jih lahko da o našem mentalnem stanju. Teme so preproste, vprašanja kompleksna, odgovori pa spet preprosti. Tekom dneva smo hvaležni za odmore za obroke, higieno, pranje vadbenih kimonov ter, seveda, za kontemplacijo obravnavanih vsebin. Nekaj časa je tudi za obisk notranjosti hiše prednikov, kjer je ustanovitelj Ki Society, mojster Koichi Tohei, preživljal svoje otroštvo in se na koncu za zadnjih nekaj let ponovno vrnil k njej.


2. september 2015.
Dan ponovno posvečen treningu. Spet od devetih do devetih z vmesnimi predahi. Vreme, ki se iz deževnega prelevi v bolj tipičnega za Japonsko v tem času, poskrbi, da je še bolj zanimivo: Pot teče v curkih, tudi ko samo stojiš. Sensei Tohei gradi teme raziskovanja in vadbe na včerajšnjih. Sta dih in delovanje usklajena? Je po zaključevanju tehnike spet popoln mir? Kaj se zgodi, ko nam kaj ta mir poruši? Se valovanje, ki ga povzroči zunanji dražljaj, samo od sebe umirja ali samo povzroča nove motnje v mirnosti našega uma? Na ta in podobna vprašanja iščemo odgovore s partnerjem in sami, z orožjem in brez, z močnimi in bolj subtilnimi posegi, v kimonu in civilu, sensei Tohei pa z zavidljivo spretnostjo in odlično metodiko skrbi, da sledimo rdeči niti in zaokrožimo vsebine.


3. september 2015.
Danes nas pod svoje okrilje vzame mojster - shihan Taketoshi Kataoka, pravi gospod starega kova, več desetletij zvest spremljevalec pokojnega ustanovitelja Koichija Toheja, učitelj imenitnih referenc, že dolgo pa tudi specialist za zdravljenje s Kijem. V preprosti angleščini nas pozdravi v manjšem doju, ki je običajno namenjen nekoliko mehkejšim temam, učenju zdravljenja in meditacij. Pravljična arhitektura, idilično zeleno okolje, stalna spremljava škržatov in radovedni obiski kačjih pastirjev spričo pojave shihana Kataoke delujejo kot časovni stroj. Ta te ponese v čas, ki ga niti ne znaš natančno opredeliti; je pa vsekakor čas vrlin in spoštovanja, je čas, ko ni vse, kar se pojavi pred nami, kar samo po sebi umevno. Shihan nas uči principov zdravljenja, kako pomagati drugim in kako bomo ob tem pomagali tudi sebi; kako in kam pritisniti in kako ob tem ohranjati držo enosti z univerzumom. Prakticirajmo zdravljenje s Kijem in, komur ima tok Kija šibak, ponudimo nov začetek sreče. Uči nas zdravljena, pa se na lepem znajdemo v rokah z lesenim mečem ali palico: Vse deluje po istem principu; tako vzpostavljanje harmonije v borilnih umetnostih kot vzpostavljanje porušenega zdravstvenega ravnotežja. Shihan skrbi za nas od devete do četrte ure, nesebično deli izkušnje in nudi individualno obravnavo: Hvala za pomoč in hvala za ponujen nov začetek sreče! Naše vadbeno srečanje se približuje koncu. Sensei Christopher Curtis, neposredni in posredni učitelj večine udeležencev izvede zadnjo učno uro. Povzetek? Nič novega. Nič, kar bi se kadar koli začelo, in nič, kar bi se kadar koli končalo. V tem procesu pa en kup čudovitih nasvetov, iskrenih pristopov in prave prijateljske pomoči na tej naši neskončni Poti. Ne samo od učiteljev, ki so se trudili z nami, temveč tudi od vseh kolegov udeležencev in predvsem prijaznega osebja pravljičnega Ki no Sata. Odhajamo. Prikloni, rokovanja in srečevanja pogledov, tudi z nekoliko bolj vlažnimi očmi. "Plisu, kam agen" bo gotovo uslišan, do takrat pa naj magičnost dogodka za nami daje poguma in volje deljenja izkušenj z vsemi, ki tokrat niso bili z nami. Dojo je zdaj prazen. A ne za dolgo. Že kmalu pride nova skupina, kmalu se bo spet učilo, kmalu ... Arigato gozaimashita!


Aleksander Kelšin